Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Administracija nekdanjega predsednika Donalda Trumpa je na seznam držav, katerih državljani morajo za pridobitev vstopnega vizuma v Združene države Amerike položiti varščino v višini do 15.000 dolarjev, dodala sedem novih držav. Skupno število držav na tem seznamu se je tako povzpelo na 13, med katerimi jih je večina iz Afrike. Med na novo dodanimi državami so Butan, Bocvana, Srednjeafriška republika, Gvineja, Gvineja Bissau, Namibija in Turkmenistan. Novi ukrepi so stopili v veljavo 1. januarja, njihov cilj pa naj bi bil preprečevanje prekoračitev dovoljenega bivanja tujih državljanov. Višina varščine se giblje med 5.000 in 15.000 dolarji, kar po mnenju kritikov predstavlja nepremostljivo finančno oviro za številne prosilce iz revnejših regij. Ameriški uradniki ukrep zagovarjajo kot učinkovito sredstvo za zagotavljanje spoštovanja pogojev vizuma, pri čemer se sredstva vrnejo ob pravočasnem odhodu iz države. Ta poteza je le zadnja v nizu prizadevanj za zaostritev migracijske politike, ki vključuje tudi obvezne osebne intervjuje in razkritje zgodovine uporabe družbenih omrežij za prosilce iz vseh držav z vizumsko obveznostjo.

Ruski senator Konstantin Kosačev se je ostro odzval na uradno izjavo ameriškega zunanjega ministrstva, s katero so Združene države Amerike celotno zahodno poloblo opredelile kot svoje izključno interesno območje. Kosačev je na svojem profilu v aplikaciji Telegram izpostavil, da gre za oživljanje Monroejeve doktrine v sodobni obliki, pri čemer ga po lastnih besedah najbolj zanima, kako se bodo na tovrstno ekspanzivno retoriko odzvale evropske države. Po njegovem mnenju so ZDA s tem dejanjem uradno potrdile svojo namero po popolni prevladi nad ameriško celino, kar bi po mnenju ruskih uradnikov lahko vplivalo na globalno stabilnost in suverenost drugih držav. Ruski uradnik je v svojem zapisu poudaril, da so ZDA na spletni strani State Departmenta odkrito zapisale, da je zahodna polobla njihova, kar razume kot neposreden izziv mednarodnemu pravu in načelu enakopravnosti držav. Komentarji Kosačeva so del širše ruske diplomatske kampanje, ki ZDA obtožuje imperializma in neokolonializma. Dogodek dodatno zaostruje že tako napete odnose med Washingtonom in Moskvo, obenem pa sproža vprašanja o prihodnji usmeritvi ameriške zunanje politike v latinskoameriški regiji. Evropska unija se na te navedbe zaenkrat še ni uradno odzvala, čeprav Kosačev nakazuje, da bi morale biti evropske prestolnice zaskrbljene zaradi ameriške samovolje.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil so se pojavili različni odzivi. Podpredsednica Venezuele, Delcy Rodriguez, je dejanje označila za ameriško agresijo, medtem ko je papež Leo XIV poudaril pomembnost ohranjanja venezuelske suverenosti. Rusija je ameriško posredovanje obsodila kot oboroženo agresijo. Igralka Sara Foster je potezo ZDA pozdravila kot osvoboditev za Venezuelo. Podpredsednica Delcy Rodríguez je prevzela vodenje države.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

V Iranu so se v zadnjih dneh močno razširili nasilni protesti zaradi poglobljene gospodarske krize, ki trajajo že skoraj dva tedna. Razmere so sprožile ostro besedno vojno med iranskimi oblastmi in administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social izrazil podporo protestnikom in iranskemu režimu postavil ultimat, kar je v Teheranu naletelo na buren odziv. Iranske oblasti so na osrednjem trgu v prestolnici celo postavile nov mural z opozorilom ameriškim vojakom. Znotraj Združenih držav Amerike so Trumpove grožnje sprožile delitve tudi v republikanski stranki. Kongresnik Thomas Massie je javno kritiziral predsednikovo zunanjo politiko in poudaril, da bi se morala država osredotočiti na lastne notranje težave namesto na vmešavanje v iranske zadeve. Medtem ko Washington stopnjuje pritisk, se Iran sooča z najhujšo nestabilnostjo v zadnjih letih, ki jo poganjajo inflacija in nezadovoljstvo prebivalstva nad vladnim upravljanjem gospodarstva. Dogajanje je neposredno povezano s predhodnimi ameriškimi grožnjami o napadih na jedrske objekte in Trumpovo podporo izraelskim vojaškim načrtom, kar je dodatno radikaliziralo iransko stran.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Med novimi spopadi med protestniki in varnostnimi silami v Iranu je umrlo več ljudi. Organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah v enem tednu nemirov, ki so jih sprožile naraščajoče cene in inflacija. Protesti so se razširili po državi in povzročili nasilne spopade.

Ruska federacija je na zadnji dan leta naslovila uradno diplomatsko prošnjo na administracijo predsednika Donalda Trumpa, naj ameriška obalna straža preneha zasledovati naftni tanker v Atlantskem oceanu. Po poročanju časnika The New York Times, ki se sklicuje na vire blizu State Departmenta, naj bi bila posadka tankerja del tako imenovane flote v senci, ki se uporablja za transport venezuelske surove nafte, s čimer se država izogiba mednarodnim sankcijam. Ameriške oblasti so plovilo v atlantskem bazenu začele zasledovati zaradi suma kršenja trgovinskih omejitev, vendar je posadka kasneje zatrdila, da pluje pod rusko zastavo. Ruska vlada je v svojem dopisu poudarila suverenost plovila in zahtevala takojšnjo prekinitev operacij ameriških organov pregona. Incident dodatno zaostruje odnose med velesilama glede nadzora nad pomorskimi potmi in uveljavljanja energetskih sankcij v mednarodnih vodah.

Zunanje ministrstvo Združenih držav Amerike je ponovno izdalo nujno opozorilo četrte stopnje, s katerim svojim državljanom odsvetuje vsa potovanja v Rusko federacijo, tiste, ki so že tam, pa poziva k nemudnemu odhodu iz države. Ameriška administracija je odločitev utemeljila z nepredvidljivimi posledicami ruske invazije na Ukrajino, nevarnostjo terorizma ter povečanim tveganjem za samovoljno pridržanje in nadlegovanje s strani ruskih varnostnih organov. V uradnem obvestilu so izpostavili, da ruske oblasti pogosto brez razloga zaslišujejo in ustrahujejo ameriške državljane ter jih na podlagi lažnih obtožb obsojajo brez verodostojnih dokazov. Obenem so poročila v ameriških medijih, predvsem v časniku New York Times, potrdila stopnjevanje vloge obveščevalne agencije CIA pri pomoči ukrajinskim silam, kar dodatno zaostruje odnose med Washingtonom in Moskvo. Poročila navajajo, da ameriški obveščevalci Ukrajini pomagajo pri identifikaciji ciljev ruske energetske infrastrukture. Ta poteza zunanjega ministrstva, ki sledi podobnim opozorilom za Belorusijo, kaže na pričakovanja administracije predsednika Trumpa, da bi se razmere lahko še dodatno zaostrile, medtem ko mirovna pogajanja ostajajo v slepi ulici.

Ruska federacija je na ministrstvo za zunanje zadeve Združenih držav Amerike poslala uradno diplomatsko noto, v kateri zahteva prenehanje zasledovanja tankerja z nafto. Plovilo, ki je bilo prvotno namenjeno v Venezuelo, se že skoraj dva tedna izogiba ameriškim oblastem, ki ga skušajo zaseči. Ruska demarša je bila poslana na silvestrovo, potem ko so ameriški organi sprožili postopke za pridržanje ladje zaradi domnevnih kršitev sankcij. Zasledovanje tankerja predstavlja nov vir napetosti med Moskvo in Washingtonom, zlasti v luči strogih energetskih sankcij, ki jih ZDA izvajajo proti Venezueli in ruskim entitetam, vpletenim v trgovino z nafto. Ruski viri trdijo, da so ameriška prizadevanja za pridržanje plovila v nasprotju z mednarodnim pravom o svobodni plovbi. Medtem ko ameriška stran podrobnosti o identiteti ladje še ni razkrila, viri blizu ameriške administracije potrjujejo, da so operacije zaustavitve plovila še vedno v teku. Incident poudarja stopnjevanje geopolitičnega boja za nadzor nad energetskimi viri in logističnimi potmi v regiji.

Angelina Jolie je prispela na mejni prehod Rafa in si ogledala, kako poteka oskrba ranjenih Palestincev. Igralka, ki je tudi nekdanja ambasadorka UNHCR, agencije Združenih narodov za begunce, je obiskala območje v spremstvu.

Zunanje ministrstvo Združenih držav Amerike je izdalo nujno opozorilo, v katerem svoje državljane poziva, naj nemudoma zapustijo ozemlje Ruske federacije. State Department je s tem podaljšal že obstoječe varnostno opozorilo za Američane, ki se še nahajajo v državi. Po poročanju televizijske mreže Fox News ameriška vlada v uradnem dokumentu poudarja resnost varnostnih razmer in državljanom svetuje nujno vrnitev v domovino. Poziv k umiku ne vključuje le turistov in poslovnežev, temveč tudi ameriške športnike, ki delujejo v Rusiji. Takšni ukrepi so del širšega prizadevanja ameriške administracije, da zaščiti svoje državljane pred morebitnimi tveganji, ki so se v regiji stopnjevala v zadnjem obdobju. Ameriško veleposlaništvo v Moskvi je podobna priporočila sicer prvič podalo že leta 2022, vendar tokratno obvestilo prinaša dodatno stopnjo nujnosti.

The New York Times je poročal, da je Rusija poslala diplomatsko noto ZDA, v kateri zahteva, da prenehajo zasledovati tanker Bella 1, ki pluje proti Venezueli. Ameriške oblasti naj bi tanker poskušale ustaviti zaradi blokade dobave venezuelske nafte.

Venezuelske oblasti pod vodstvom predsednika Nicolása Madura so pridržale najmanj pet državljanov Združenih držav Amerike, kar velja za vnovično zaostritev odnosov med državama. Med pridržanimi so tri osebe z dvojnim venezuelsko-ameriškim državljanstvom ter dva ameriška državljana, ki po trenutno dostopnih podatkih nimata predhodnih povezav z Venezuelo. Po poročanju časnika The New York Times so se aretacije začele neposredno po tem, ko je ameriški predsednik Donald Trump napovedal okrepljene vojaške operacije v Karibskem morju. Ameriški uradniki, ki so želeli ostati anonimni, so potrdili, da vsaj dve od teh pridržanj štejejo za nelegitimni. To dejanje pomeni oster preobrat v diplomatskih odnosih, saj so ZDA še nedavno zatrjevale, da v venezuelskih zaporih ni več njihovih državljanov. Strokovnjaki ocenjujejo, da Caracas uporablja pridržane Američane kot vzvod za pogajanja oziroma kot odgovor na naraščajoč pritisk Washingtona. Dogajanje spremljajo visoke napetosti v regiji, kjer se interesi Trumpove administracije in Madurovega režima ponovno neposredno spopadajo, kar bi lahko vodilo v nadaljnjo destabilizacijo varnostnih razmer v Latinski Ameriki.

Kanada se je odzvala na kitajske vojaške vaje v Tajvanski ožini in izrazila zaskrbljenost zaradi povečanja napetosti v vzhodni Aziji.

Zunanje ministrstvo Združenih držav Amerike je po obsežnih kitajskih vojaških manevrih v okolici Tajvana uradno pozvalo Peking k zadržanosti in prekinitvi vojaškega pritiska. Ameriška diplomacija je kitajske dejavnosti označila za vir nepotrebnih napetosti ter poudarila nujnost konstruktivnega dialoga namesto stopnjevanja groženj. Odziv Washingtona sledi novoletnemu nagovoru kitajskega predsednika Xi Jinpinga, v katerem je ta ponovno omenil možnost združitve s Tajvanom. Kitajska stran je ameriške kritike ostro zavrnila, medtem ko se je novoizvoljeni predsednik ZDA Donald Trump na dogajanje odzval zadržano. Peking vztraja, da so vojaške aktivnosti v okolici otoka notranja zadeva Kitajske in odgovor na domnevne provokacije separatističnih sil v Tajpeju. Napetosti v regiji ostajajo visoke, saj Washington opozarja na destabilizacijski vpliv simulacij blokade otoka, ki so jih kitajske sile izvajale v dneh pred ameriškim pozivom.

Ministrstvo za zunanje zadeve Združenih držav Amerike je v uradni izjavi pozvalo Peking k zadržanosti in takojšnji prekinitvi vojaškega pritiska na Tajvan. Odziv sledi obsežnim kitajskim vojaškim vajam z imenom »Pravična misija 2025«, ki so vključevale uporabo pravega streliva v neposredni bližini tajvanskih voda. Washington je poudaril, da nasprotuje kakršnim koli enostranskim spremembam statusa quo, vključno z uporabo sile ali prisile, ter Kitajsko pozval k vzpostavitvi smiselnega dialoga s Tajpejem. Znotraj Tajvana je predsednik Lai Ching-te poudaril nujnost hitrega sprejetja obrambnega proračuna, ki ga trenutno blokira opozicija. Po njegovih besedah so kitajske vaje načrtno ciljale na nove obrambne zmogljivosti otoka, kar dokazuje, da so investicije v vojaško opremo ključne za nacionalno varnost in prikaz odločnosti države pri samoobrambi. Kitajska vojska je manevre izvajala v krogu 24 morskih milj od tajvanske obale, kar je sprožilo obsodbe v širši mednarodni skupnosti.

Zunanje ministrstvo Združenih držav Amerike je uradno pozvalo Kitajsko, naj nemudoma preneha z vojaškim pritiskom in izvajanjem obsežnih vojaških vaj v bližini Tajvana. Po navedbah Washingtona kitajska vojaška aktivnost brez utemeljenega razloga stopnjuje napetosti v regiji in ogroža stabilnost v Tajvanski ožini. Ameriška diplomacija je Peking pozvala k vzdržnosti in odprtju komunikacijskih kanalov, s čimer bi preprečili morebitne nesporazume in ohranili mir. Kitajska je v zadnjem obdobju okrepila prisotnost svojih sil v bližini otoka, kar v mednarodni skupnosti sproža zaskrbljenost glede varnosti pomorskih poti in suverenosti Tajpeja. ZDA so poudarile, da so tovrstni manevri provokativni, in zahtevajo prehod k dialogu namesto zanašanja na vojaško moč. Razmere ostajajo napete, saj Kitajska vztraja pri svoji politiki do otoka, medtem ko zahodne zaveznice pozivajo k deeskalaciji.

Ministrstvo za zunanje zadeve Združenih držav Amerike je v uradnem odzivu pozvalo Peking, naj preneha z vojaškim ustrahovanjem Tajvana in se namesto tega vključi v vsebinski dialog. Odziv Washingtona sledi obsežnim kitajskim vojaškim vajam, poimenovanim »Justice Mission 2025«, ki so vključevale uporabo pravega streliva in simulacijo blokade otoka. Ameriška administracija je kitajske dejavnosti označila za nepotrebno stopnjevanje napetosti v regiji, ki povzroča nemir in ogroža stabilnost. Do najnovejšega zaostrovanja je prišlo kmalu po tem, ko so ZDA odobrile 11 milijard dolarjev vreden paket vojaške pomoči za Tajpej, kar je sprožilo oster odziv kitajskih oblasti. Predstavnik State Departmenta Tommy Pigott je poudaril, da so tovrstne dejavnosti in retorika Pekinga kontraproduktivne za regionalno varnost. Kitajska vojska je vaje, ki so bile po obsegu večje od predhodnih, uradno zaključila v torek, vendar ostaja vojaška prisotnost v Tajvanski ožini povečana.

Združene države Amerike so od Ruske federacije prejele uradno zahtevo za prekinitev operacij proti naftnemu tankerju Bella 1, ki se nahaja v atlantskem bazenu. Ameriške oblasti so plovilo poskušale prestreči zaradi suma vpletenosti v t. i. floto v senci, ki prevaža venezuelsko surovo nafto v nasprotju z mednarodnimi sankcijami. Po navedbah ameriških uradnikov se je posadka tankerja poslužila nenavadnega manevra, ko je na krov plovila narisala rusko zastavo, da bi s tem odvrnila morebitno vkrcanje ameriških sil. Incident se je dodatno zapletel, ko se je tanker Bella 1, ki je povezan z Iranom in Venezuelo, po neuspešnem poskusu ameriškega posega umaknil globlje v Atlantik. State Department je zahtevo iz Moskve prejel na silvestrovo, kar potrjuje visoko stopnjo diplomatske napetosti med velesilama glede nadzora nad energetskimi potmi in izvajanjem sankcij. Plovilo ostaja pod nadzorom ameriških sil, vendar diplomatski pritisk Rusije otežuje nadaljnje ukrepanje mornarice.

Ameriški State Department je izrazil zaskrbljenost zaradi kitajskih vojaških vaj okoli Tajvana in pozval Kitajsko k zadržanosti ter prenehanju pritiska na Tajvan. Tajvanski minister za zunanje zadeve, Lin Chia-lung, se je ZDA zahvalil za podporo in poudaril, da bo Tajvan nadaljeval s sodelovanjem z ZDA in drugimi podobno mislečimi državami pri obrambi mednarodnega reda.

Ameriško zunanje ministrstvo je uradno izrazilo močno zaskrbljenost nad nedavno sprejetimi spremembami zakona o informacijskih in komunikacijskih omrežjih v Južni Koreji, ki ga opozicija označuje kot zakon za zatiranje dezinformacij. Washington opozarja, da bi nova zakonodaja, ki nalaga strožje obveznosti upravljavcem velikih spletnih platform pri odstranjevanju domnevno lažnih novic, lahko negativno vplivala na poslovanje ameriških tehnoloških velikanov, kot so Google, Meta in X, ter hkrati spodkopala svobodo govora. Južnokorejsko ministrstvo za zunanje zadeve in Komisija za komunikacije sta se na ameriške kritike odzvala z zagotovilom, da zakonodaja ni uperjena proti določenim državam ali podjetjem, temveč je njen namen zaščita temeljnih pravic državljanov in odpravljanje družbene škode v digitalnem okolju. Kljub temu so ameriški uradniki, vključno s podsekretarko za javno diplomacijo Saro Rogers, poudarili, da bi lahko ti ukrepi ustvarili nepotrebne ovire v digitalnih storitvah in ogrozili tehnološko sodelovanje med državama. Spor se že odraža na diplomatskem in gospodarskem področju, saj naj bi bili prav ti zakonski predlogi razlog za preložitev srečanja skupnega odbora za prostotrgovinski sporazum (FTA) med Južno Korejo in ZDA. Južnokorejska vlada napoveduje tesno komunikacijo z ameriškimi organi med pripravljanjem podzakonskih aktov, medtem ko opozicijska Demokratska stranka, ki je zakon v parlamentu uveljavila, vztraja pri njegovem izvajanju brez sprememb.

Predsednik Vučić je opravil pomembne pogovore z ameriško administracijo, vključno z OFAC in State Departmentom, ter z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom glede Naftne industrije Srbije (NIS). Po poročanju srbskih medijev se obetajo dobre novice za Srbijo v naslednjih 24 urah, povezane z reševanjem težav NIS.

Ameriško zunanje ministrstvo je objavilo posodobljen seznam varnostnih priporočil za potnike, ki vključuje podrobne ocene tveganj za države Zahodnega Balkana in sosednjo Hrvaško. Svetovanja temeljijo na celoviti analizi dejavnikov, kot so stopnja kriminala, nevarnost terorizma, civilni nemiri, dostopnost zdravstvenih storitev ter verjetnost naravnih katastrof. Za Bosno in Hercegovino so ameriške oblasti izdale posebna opozorila glede varnostnih razmer, medtem ko so za Hrvaško pripravile specifične opombe v okviru splošne ocene varnosti države. Novi seznam ameriškim državljanom služi kot ključno vodilo pri načrtovanju potovanj, saj State Department redno prilagaja svoje kategorije ogroženosti glede na aktualne politične in družbene razmere v posameznih regijah. Čeprav večina držav v regiji ostaja v kategorijah, ki veljajo za relativno varne, poudarek na specifičnih tveganjih kaže na previdnost Washingtona pri ocenjevanju stabilnosti jugovzhodne Evrope. Dokumenti ne vključujejo le neposrednih groženj, temveč tudi logistične in infrastrukturne izzive, s katerimi bi se lahko srečali tuji obiskovalci.

Savdski minister za zunanje zadeve, princ Faisal bin Farhan, je v torek opravil telefonski pogovor z novim ameriškim državnim sekretarjem Marcom Rubiom. Po poročanju savdske tiskovne agencije SPA in ameriškega State Departmenta sta diplomata osrednjo pozornost posvetila stopnjevanju napetosti v Jemnu ter širši regionalni varnosti na Bližnjem vzhodu. Sogovornika sta izmenjala stališča o prizadevanjih za stabilizacijo razmer v regiji, ki jo še naprej pretresajo konflikti in dejavnosti uporniških skupin. Poleg pogovora z ameriško stranjo se je princ Faisal bin Farhan ločeno slišal tudi s pakistanskim zunanjim ministrom, s čimer Rijad utrjuje svojo vlogo ključnega posrednika pri reševanju regionalnih kriz. Diplomatska dejavnost poudarja pomen usklajenega delovanja med Washingtonom in Rijadom v času negotovosti na Arabskem polotoku. Obe strani sta potrdili zavezanost k nadaljnjemu sodelovanju pri reševanju jemenske krize, ki ostaja ena največjih humanitarnih in varnostnih izzivov v regiji.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je javnost obvestil o zahtevni energetski situaciji v državi, ki jo povzroča ustavitev dobave nafte. Izpostavil je, da Srbija že 83 dni ni prejela nafte prek jadranskega naftovoda Janaf, kar resno ogroža nemoteno oskrbo z energenti. Vučić je ob tem izrazil upanje na pozitivno odločitev urada za nadzor tujega premoženja (OFAC) pri ameriškem ministrstvu za finance in State Departmenta glede podelitve operativne licence za Naftno industrijo Srbije (NIS). Zaradi večinskega ruskega lastništva v podjetju NIS se je Srbija znašla pod pritiskom ameriških sankcij, kar je privedlo do izrednih razmer v energetskem sektorju. Predsednik je poudaril, da država trenutno porablja svoje strateške rezerve, kar je opisal kot "porabo srebrnine". Pridobitev licence bi srbski rafineriji v Pančevu omogočila nadaljnje poslovanje in ublažila posledice sankcij, ki so neposredno vplivale na uvoz surove nafte. Situacija ostaja negotova, saj so srbske oblasti v preteklih tednih že morale izdati dovoljenja za začasno ustavitev proizvodnih procesov v nekaterih obratih.

Združene države Amerike so se dogovorile, da bodo Združenim narodom prispevale 2 milijardi dolarjev za humanitarno pomoč v letu 2026. Sredstva bodo namenjena 17 programom pomoči ob izrednih razmerah ZN, upravljala pa jih bo Urad ZN za usklajevanje humanitarnih zadev (OCHA).

Združene države Amerike so obljubile 2 milijardi dolarjev za humanitarno pomoč Združenim narodom, je sporočil uradnik ameriškega State Departmenta. To sledi znatnemu zmanjšanju tuje pomoči s strani Trumpove administracije v letu 2025. Hkrati bodo ZDA omejile financiranje ZN na 2 milijardi dolarjev, kar je drastično zmanjšanje glede na prejšnje letne prispevke, ki so znašali do 17 milijard dolarjev. Ta poteza odraža širše prizadevanje predsednika Donalda Trumpa za zmanjšanje tuje pomoči in spodbujanje reform znotraj Združenih narodov.

V ZDA se širi strah med zaposlenimi na State Departmentu, ki se bojijo podajati nasvete, ki bi bili v nasprotju z željami političnih imenovanih uradnikov pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa. Hkrati Wall Street Journal poroča o "resni" gospodarski negotovosti, saj podjetja iščejo načine za ohranitev vitkosti do leta 2026, kar vključuje zamrznitev zaposlovanja in večjo usmeritev v kapital namesto v zaposlene.

Peking je uvedel sankcije ameriškim proizvajalcem orožja, ki prodajajo orožje Tajvanu, med njimi je tudi ustanovitelj obrambnega podjetja Anduril, Lachky. Kitajsko premoženje Lachkyja je bilo zamrznjeno. Lachky se je na to odzval s fotografijo nagrade "Zlati Puju Bearu" in poudaril, da v Kitajski sploh nima premoženja.

Trumpova administracija nadaljuje s strogo protimigrantsko politiko. Stephen Miller je izrazil ksenofobna stališča o priseljencih iz držav v težavah, medtem ko je administracija odpravila začasni pravni status za več kot 1,5 milijona priseljencev do leta 2025. Poleg tega je Mora Namdar, priseljenka druge generacije, imenovana na položaj, ki ji omogoča omejevanje vizumov migrantom, kritičnim do Izraela. Ti ukrepi kažejo na sistematično zaostrovanje migrantske politike v Združenih državah.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je v telefonskem pogovoru s premierjem Kambodže Hun Manetom izrazil pripravljenost Washingtona za sodelovanje v mirovnih pogovorih med Kambodžo in Tajsko, so sporočili z ameriškega zunanjega ministrstva. Rubio je potrdil, da so ZDA pripravljene podpreti pogovore za zagotovitev miru in stabilnosti med državama.

Administracija Donalda Trumpa je odpoklicala skoraj 30 ameriških ambasadorjev po svetu, kar je po poročanju New York Times presenetilo številne. Odpoklic naj bi bil nenaden, veleposlaniki pa so bili o tem obveščeni po telefonu brez dodatnih pojasnil. Gre za potezo, s katero želi Trumpova administracija uveljaviti 'Ameriko na prvem mestu' in zamenjati 'apolitične' diplomate z zvestimi podporniki MAGA.

Imenovanje Jeffa Landryja za posebnega odposlanca za Grenlandijo je sprožilo napetosti med Združenimi državami in Dansko. Predsednik Trump je dejal, da ZDA potrebujejo Grenlandijo zaradi nacionalne varnosti, medtem ko je Landry izrazil željo, da bi otok postal del ZDA. Danska je imenovanje označila za nesprejemljivo in zahteva spoštovanje ozemeljske celovitosti Grenlandije. Landry je kasneje zanikal, da bi ZDA želele osvojiti Grenlandijo in poudaril, da želijo le odpreti dialog z njenimi prebivalci. Trumpova administracija sicer odpoklicuje okoli 30 ambasadorjev po svetu.

Ameriški State Department je uvedel vizumske sankcije proti nekdanjemu visokemu uradniku Evropske unije in zaposlenim v organizacijah, ki se borijo proti dezinformacijam, zaradi domnevne cenzure. Ta poteza zaostruje boj Trumpove administracije proti evropskim predpisom, ki vplivajo na digitalne platforme, desničarske politike in zaveznike Trumpa, vključno z Elonom Muskom.

ZDA so uvedle sankcije proti petim evropskim uradnikom, med njimi nekdanjemu evropskemu komisarju Thierryju Bretonu, zaradi njihove vloge pri regulaciji tehnološkega sektorja in boja proti dezinformacijam na spletu. Odločitev je bila sprejeta pod administracijo Donalda Trumpa in vključuje prepoved vstopa v ZDA.

Finska se pripravlja na morebitni oboroženi spopad z Rusijo, poroča The National Interest. Finske zračne sile bodo svoje ameriške lovce F-35A opremile z raketami zrak-zrak AIM-120D3. Ta poteza je del prizadevanj Finske za povečanje vojaške pripravljenosti in zagotavljanje nacionalne varnosti.

Ameriško zunanje ministrstvo je uradno sporočilo, da je prepovedalo vstop petim Evropejcem, ki jih obtožujejo vodenja prizadevanj za pritisk na ameriška tehnološka podjetja, da cenzurirajo ali zatirajo ameriška stališča na spletu.

Združene države Amerike so prepovedale vstop nekdanjemu evropskemu komisarju Thierryju Bretonu in še štirim osebam, ker naj bi pritiskali na ameriška tehnološka podjetja in jih silili v cenzuro na družbenih omrežjih. State Department je sporočil, da gre za ukrep proti poskusom prisiljevanja ameriških platform v cenzuro.

Podjetje Crocs je vložilo tožbo proti Trumpovi administraciji v višini 54 milijonov dolarjev zaradi previsokih uvoznih dajatev. Poleg tega je administracija ukinila loterijski sistem za delovne vizume H-1B in ga nadomestila s sistemom, ki daje prednost tujim delavcem z višjimi plačami in znanji. Zvezno sodišče je zavrnilo izpodbijanje pristojbine v višini 100.000 dolarjev za nove vizume H-1B.

Trumpova administracija je uvedla sankcije proti petim evropskim uradnikom, vključno s Thierryjem Bretonom, zaradi njihovega prizadevanja za strožjo regulacijo tehnoloških podjetij in boj proti dezinformacijam na spletu. Francija je odločno protestirala proti tej odločitvi, ki jo je Breton označil za 'maccarthysme'. Sankcije so povezane s prizadevanji za regulacijo tehnološkega sektorja in boja proti dezinformacijam.

Ameriški State Department je odobril potencialno prodajo raket zrak-zrak srednjega dosega in pripadajoče opreme Danski v vrednosti do 951 milijonov dolarjev. Danska je zahtevala 236 izboljšanih raket zrak-zrak srednjega in dolgega dosega ter pet vodilnih odsekov AIM-120-C8. Vključeni bodo tudi simulatorji za nalaganje AMRAAM, zabojniki in pomožna oprema, rezervni deli, potrošni material in pripadajoča oprema.

Trumpova administracija je odpoklicala skoraj 30 kariernih diplomatov z ambasadorskih in drugih visokih položajev v tujini. Sindikat, ki zastopa ameriške diplomate, je izrazil zaskrbljenost zaradi tega procesa, ki bi lahko spolitiziral zunanjo službo. Med odpoklicanimi diplomati so tudi tisti, ki jih je imenoval Biden.

Član predsedstva BiH Denis Bećirović se je v Washingtonu sestal z državno podsekretarko ZDA za politična vprašanja Allison Hooker, eno najvišjih funkcionark v ameriškem State Departmentu. Bećirović je na delovnem obisku v ZDA.

Trumpova administracija je odpoklicala približno 30 ameriških ambasadorjev, vključno z ambasadorjem s Fidžija. Ukrep naj bi bil povezan s prizadevanji za imenovanje posameznikov, ki bodo podpirali Trumpovo agendo 'Amerika na prvem mestu', kar je sprožilo zaskrbljenost glede politizacije ameriške diplomacije. Večina odpoklicanih diplomatov je službovala v afriških državah.

Novi Trumpov odposlanec za Grenlandijo, Jeff Landry, je izjavil, da je njegov cilj priključitev Grenlandije k ZDA. Danska in Grenlandija sta ponovili, da ZDA ne bosta prevzele nadzora nad Grenlandijo in zahtevali spoštovanje njune ozemeljske celovitosti.

Donald Trump je imenoval guvernerja Louisiane, Jeffa Landryja, za posebnega odposlanca za Grenlandijo. Landry je izjavil, da je njegov cilj Grenlandijo vključiti v ZDA, kar je sprožilo ogorčenje v Danski in na Grenlandiji. Voditelji obeh držav so ponovno poudarili, da ZDA ne bodo prevzele nadzora nad Grenlandijo in zahtevajo spoštovanje ozemeljske celovitosti Kraljevine Danske.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je odpoklicala skoraj 30 ambasadorjev in drugih visokih diplomatov, da bi zagotovila, da ameriška diplomacija v tujini popolnoma podpira Trumpove prioritete v okviru strategije 'Amerika na prvem mestu'. Poleg tega bo Danska na zagovor poklicala ameriškega ambasadorja zaradi imenovanja posebnega odposlanca za Grenlandijo.

Donald Trump je imenoval guvernerja Louisiane, Jeffa Landryja, za posebnega odposlanca za Grenlandijo. Poteza je ponovno razburila Dansko in Grenlandijo, katerih voditelji so ponovili, da ZDA ne bosta prevzele Grenlandije in zahtevali spoštovanje ozemeljske celovitosti Kraljevine Danske.